0
Na svetu obstajata dve vrsti ljudi: tisti, ki si radi privoščijo dnevni počitek, in tisti, ki tega nikoli ne počnejo. Raziskave so pokazale, da tisti, ki redno dremajo, ponoči bolje spijo. Vendar pa ne smeš dremati dlje časa, saj to lahko moti tvoj nočni spanec. Po podatkih agencije NASA je idealno trajanje dremeža približno 26 minut in ne sme biti daljše od 30 minut. Če se to zgodi, boš preveč napredovala v svojem spalnem ciklusu in se lahko zgodi, da se boš zbudila bolj utrujena kot spočita. Poleg tega tvegaš, da se ti bo znižal spalni tlak, ki pomaga utrditi nočni spanec. Prav tako ni priporočljivo dremati po 16. uri, saj bo to lahko zmotilo tvoj nočni spanec.
Veliko ljudi vztraja, da lahko zaspijo le ob prižgani televiziji, kar je sicer razumljivo, vendar tudi zelo moteče. Modra svetloba televizorja bo tvoje možgane zavedla, da je dan, in ti sporočila, da se moraš zbuditi. Tudi hrup televizorja zaradi spremenljivosti in nepredvidljivosti zvoka ne zagotavlja najbolj mirnega spanca. Namesto televizorja ti priporočam, da uporabiš napravo za proizvajanje belega hrupa. Najboljši beli šum je zvok oceana, saj je povezan z našim naravnim ritmom za spanje (cirkadiani ritem).
Če slabo spiš, se najprej posveti prehrani. Predvsem je pomembno vedeti, čemu se moraš izogibati, nato pa lahko začneš uvajati hrano, ki je primerna za spanje. Ena od najbolj škodljivih sestavin tvoje prehrane je zagotovo kofein. Kofein ima dolgo razpolovno dobo in lahko ostane v tvojem telesu do šest ur. Zato priporočam, da zadnjo pijačo s kofeinom spiješ ob 14. uri. Prav tako se moraš zavedati, da kofein vsebujejo tudi druga živila, na primer sladoled in grški jogurt, čeprav veljata za nočno poslastico, dejansko vsebujeta kofein, zato se jima je treba v večernih urah izogibati. Prav tako se je treba izogibati zelenjavi, kot so jajčevci, paradižnik in rdeča pesa ter sušeno meso. Zanimivo pa je dejstvo, da lahko orehi, mandlji, češnje in losos pripomorejo k izboljšanju spanja.
Če je v sobi, kjer spiš prevroče, to moti raven melatonina in te zbudi, s tem pa zmoti tvoj spalni cikel in ti prepreči najgloblji in najbolj kakovosten spanec. Idealna temperatura za spanje je tako med 20 in 22 stopinjami Celzija.
V povprečju naj bi človek potreboval 10 do 15 minut, da zaspi. Če zaspiš hitreje, je verjetno, da si preutrujena. Najlažji način za preprečevanje preutrujenosti je, da imaš usklajen čas spanja in zbujanja. Povprečna oseba potrebuje od 7 do 9 ur spanja na noč, saj spimo v 1,5-urnih spalnih ciklih. Vendar ne pozabi dejstva, da je spanje dinamično, tako da boš morda potrebovala manj ali več od tega povprečja.
Čeprav je zelo pomembno, koliko časa spiš, pa je treba paziti tudi na kakovost spanja. Razdrobljen spanec, če se ponoči večkrat zbudiš, ti preprečuje, da bi se premikali skozi naravni cikel spanja, kar zmanjšuje čas, ki ga preživiš v najbolj kakovostnih fazah spanja. Če imate težave z nenehnim nočnim zbujanjem, ti priporočam prehranski dodatek magnezija, ki ga zaužiješ vsaj eno uro pred spanjem. Magnezij je neverjeten za spanje, saj sprošča osrednji živčni sistem. Dejansko magnezij v možganih poveča količino nevrotransmitorja, imenovanega GABA, ki spodbuja sprostitev in spanje.
Ko je telo pripravljeno na spanje, se spremeni regulacija toplote telesa. Toplota se razširi v ude, zato postanejo dlani in stopala topla. Prav zaradi tega marsikdo opazi, da ne more zaspati, kadar ima mrzla stopala. Sicer lahko obuješ nogavice in se tako ogreješ, a dokler telo ne bo samo spremenilo načina kroženja krvi po telesu in tako ogrelo tudi nog, verjetno ne boš morala zaspati.
Človek, ki je pokonci vsaj 17 ur skupaj, se odziva enako kot človek, ki ima v krvi 0,05 odstotka alkohola. Daljši, ko je čas brez spanca, bolj smo »pijani«. Nič čudnega torej, da so prav pomanjkanju spanca pripisali nekatere velike katastrofe, za katere je bila kriva človeška napaka – na primer nesrečo jedrske elektrarne v Černobilu in nesrečo vesoljskega plovila Challenger. Ravno tako naj bi bilo pomanjkanje spanca zelo velik dejavnik pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom.
Čeprav s staranjem ne potrebujemo nujno manj spanja, se lahko naši vzorci spanja spremenijo. To je normalen, naraven proces, ki se zgodi skoraj vsakomur. S staranjem se v naših hormonih in ritmu zgodijo določene spremembe, ki vplivajo na naše vzorce spanja. Zaradi tega lahko starejši odrasli ponoči doživljajo nespečnost in se pogosteje zbujajo, kar pomeni, da boš v starosti morda več časa preživela budna. To je normalno in dokler telesu zagotoviš ustrezno količino kakovostnega spanca, naj te to ne skrbi.
Če imaš težave s spanjem, vedi, da zagotovo nisi sama. Veliko ljudi se bo kdaj v življenju srečalo s težavami s spanjem, ki so veliko pogostejše, kot si morda misliš. Raziskave namreč kažejo, da približno 30 % odraslega prebivalstva trpi zaradi nespečnosti. Približno 10 % izmed njih meni, da je njihova nespečnost tako huda, da negativno vpliva na njihovo vsakdanje življenje.
Skratka, spanje je bistveni del življenja, ki mu mnogi od nas ne posvečamo dovolj pozornosti. Brez ustreznega spanja naše telo in um močno trpita. Pomembno si je zapomniti deset dejstev o spanju, ki so obravnavana v tem članku, saj so opomnik, da poskrbimo zase in si zagotovimo dovolj počitka. Pomanjkanje spanja ima lahko resne posledice za naše zdravje in produktivnost, zato je pomembno, da vsako noč poskrbimo za dovolj kakovostnega spanca.
0
MAGAZINE_SECTION_MANAGE_COMMON_AUTHOR
NaN User_UserCard_Followers