Ali savna res pomaga pri izgubi telesne teže?

Kako delujejo različne vrste savn?

Savna je opredeljena kot prostor, ki je ogret na temperaturo med 65,6ºC in 90,6ºC. Finske savne veljajo za "suhe", medtem ko je v turških savnah veliko pare. Ljudje v savni običajno preživimo od 15 do 30 minut.

To so najpogostejše vrste savn:

• Finska savna: najpogostejša oblika savn je finska savna, ki je poznana že več kot tisoč let. V običajno lesenem prostoru se zrak segreje tudi do 100 °C, kar pa zaradi 15- do 30-odstotne relativne vlažnosti lahko prenesemo. Vročo paro ustvarjamo s polivanjem z aromo odišavljene vode po vročih kamnih, kar prostor še dodatno ogreje. Zdravi »stranski« učinki savnanja v tej savni so: pospešena presnova, sprostitev mišic, preprečevanje celulita, blažitev stresa ter krepitev srca in ožilja.
• Infrardeča (IR) savna: ta vrsta savne je udobna, učinkovita, varna in enostavna za uporabo ter deluje po načelu konverzije – da torej zraka ne ogreva bistveno, temveč ogreva stvari neposredno. Z rednim IR-savnanjem zmanjšamo utrujenost, povečamo cirkulacijo krvi, poviša se srčni utrip, poveča vitalnost in upočasni staranje, saj deluje na elastičnost kože. Deluje tudi kot fizična in psihična sprostitev, kar se kaže kot zmanjšan stres, hitreje se obnavljajo poškodovane mišice in vezi tako pri zvinih, zlomih kot izpahih.
• Turška savna/parna kopel: s pomočjo vodne pare, ki deluje na celo telo, se le-to razstruplja in izloča škodljive snovi. Temperatura je 45–55 °C ob 90- do 100-odstotni relativni vlažnosti. Ta savna je odlično za naša dihala in jo zaradi visoke vlažnosti primerjamo z inhalacijo. Vpliva tudi na sprostitev telesa, odprtje kožnih por, zaradi česar se koža sčisti in postane mehka in voljna. Seveda deluje tudi protistresno in ima mnoge dobre učinke, vključno z blažitvijo poškodb, revmatičnih obolenj in artritisa.
• Solna savna: sol in para v savni pomagata razstrupljati telo in krepiti odpornost. Sol si vtremo po telesu, s čimer izvedemo najboljši piling kože, ki postane mehka in prekrvavljena. Občutljivi in poškodovani koži koristi že samo segrevanje v solni savni.

Savnanje lahko koristi, a ne za izgubljanje teže

Med savnanjem lahko izgubiš nekaj telesne teže, to pa zato, ker se znojiš. Ko začneš ponovno piti, se ta teža vode vrne nazaj. Zaradi višjih temperatur v savni se srčni utrip poveča podobno kot pri vadbi. Vendar to povečanje povzroči le nekoliko večjo porabo kalorij kot pa sedenje v mirovanju.

Savna ti bo morda pomagala pokuriti nekaj dodatnih kalorij, vendar ne računaj na to, da boš samo s potenjem izgubil/a kilograme.

Pazi na dehidracijo

Zaradi hude vročine se telo znoji. Ko se znojiš, izgubljaš tekočino. Če izgubiš več tekočine, kot jo zaužiješ, lahko postaneš dehidriran/a. Telo pa med zelo intenzivnim znojenjem ne izgubi le vode, temveč tudi zelo pomembne soli in minerale, kot so natrij, kalij in magnezij. Povprečna oseba v savni izgubi približno 1 liter tekočine. Če pa pred, med in po savnanju piješ dovolj vode, boš tako nadomestil/a tekočino, ki si jo izgubila s potenjem. V savni tako lahko pride do dehidracije, katere znaki so:

• suha usta,
• izjemna žeja,
• glavobol,
• občutek vrtoglavice ali omotice,
• uriniranje ni tako pogosto kot običajno,
• starejši odrasli in ljudje s kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, bolezni ledvic in srčno popuščanje, ter nosečnice imajo večje tveganje za dehidracijo.

Obisk savne je torej lahko koristen, a iz povsem drugih razlogov.