Dešifrirajmo kisline: Kaj pomenita oznaki AHA in BHA?

Naša koža na dnevni ravni naravno odstranjuje odmrle celice, vendar se lahko čez čas ta proces upočasni ali celo ustavi. To je navadno posledica staranja ali prekomerne izpostavljenosti negativnim učinkom sonca. Posledično lahko naša koža postane bolj suha, brez leska, povečajo se pore in pojavijo gubice. Da bi nastanek omenjenih neprijetnih učinkov upočasnili, posežemo po hidroksi kislinah.

Kaj sploh pomenita kratici AHA in BHA?

Najbolj poznani vrsti hidroksi kislin sta alfa hidroksi kislina (ang. alpha hydroxy acid; AHA) in beta hidroksi kislina (ang. beta hydroxy acid; BHA). Ker gre za kisline, je njihov pH med 3 in 4, najpogosteje pa jih najdemo v obliki kemičnih pilingov. Slednje pomeni, da ne uporabimo grobe kreme, ki jo po masiranju na obrazu speremo, ampak kreme pustimo delovati na koži, saj prodrejo v globlje plasti. Kisline tako opravljajo dve ključni vlogi: luščilno (eksfoliativno) in vlažilno vlogo.

 

AHA in BHA družini imata nekatere podobne učinke, kot so zmanjšanje videza gub, učvrstitev in vlaženje kože, uravnavanje neenakomernega tona kože ter glajenje hrapave strukture. V svojem delovanju pa se tudi nekoliko razlikujeta.

 

Vir: https://www.pexels.com/photo/close-up-photo-of-woman-with-pink-lipstick-smiling-with-her-eyes-closed-3762408/

 

Družina AHA

AHA so kisline, primerne za normalno do suho kožo ali kožo, ki je poškodovana zaradi sonca. Najbolj prepoznavni članici AHA družine sta mlečna (ang. lactic acid) in glikolna kislina (ang. glycolic acid), poznamo pa še druge kisline: mandljeva (ang. mandelic acid), citronska (ang. citric acid), jabolčna (ang. malic acid), vinska (ang. tartaric acid).

 

Obstaja mnogo različnih izdelkov, ki vsebujejo eno izmed AHA kislin, najpogosteje pa jih najdemo v obliki kemičnih pilingov, krem za obraz, serumih ter čistilnih kremah in tonerjih.

Delovanje AHA

AHA delujejo na površini naše kože, kjer spodbujajo obnovo kožne pregrade, odstranjevanje odmrlih celic in pripomorejo k zadrževanju vode, zaradi česar je koža bolj hidratirana. AHA pomagajo še pri zmanjšanju gubic in vidnih znakov poškodb zaradi sonca. Priporočljivo je, da se njihovo prisotnost v rutino vključi postopoma, najprej z nizko odstotno močjo. Na začetku je že dovolj 5,0 % vsebnost, ki se jo lahko počasi stopnjuje tudi do 20,0 %.

Mlečna ali glikolna kislina: katero izbrati?

Na voljo je mnogo različnih kislin v sklopu družine AHA, najbolj znani pa sta nedvomno mlečna in glikolna kislina.

 

Mlečna kislina pomaga pri preprečevanju prehitrega staranja, vlažilni negi in k uravnavanju neenakomernega tona koža. Zaradi svojega vlažilnega in bolj nežnega učinka je tudi najbolj primerna za občutljivo kožo.

 

Glikolna kislina je močnejša, zaradi česar se jo počasi uvaja v rutino in previdno zvišuje dozo vsebnosti. Zaradi svoje moči je primerna za uporabo pri preprečevanju prehitrega staranja, posvetlitvi kože, dodatno pospešuje proces obnove kože in spodbuja sintezo kolagena.

 

 

Družina BHA

Za razliko od alfa hidroksi kislin so beta hidroksi kisline bolj primerne za mastno kožo in kožo, ki je nagnjena k aknam. Najbolj prepoznana kislina je salicilna (ang. salicylic acid), ki je posebej učinkovita pri zdravljenju mozoljev. Odmrle celice namreč lušči po plasteh, pri tem pa ne odstrani naravnih olj, ki se nahajajo v koži.

Delovanje BHA

BHA so za razliko od AHA topne v olju, kar pomeni, da gredo lahko pod umazanijo, ki zapira pore. BHA, predvsem salicilna kislina, imajo tudi antibakterijske in protivnetne učinke. V prosti prodaji se salicilna kislina navadno najde v dozi med 0,5 in 2,0 %, ampak prav tako kot za AHA tudi za BHA kisline velja začeti z manjšo odsotno vrednostjo in počasi povečevati njihovo vsebnost.

 

 

AHA ali BHA: katero sedaj uporabiti?

Pri izbiri med AHA in BHA kislinami je pomembno predvsem to, da poznamo lastni tip kože oziroma težavo, ki jo želimo nasloviti.

AHA so primernejše za suho kožo, medtem ko so BHA namenjene mastni in aknasti koži. Če opazimo, da imamo suho kožo, ki je hkrati nagnjena k aknam, lahko obe skupini kislin kombiniramo ali posežemo po takih izdelkih, ki vsebujejo kisline iz obeh družin.

 

Kombinacija uporabe AHA in BHA je lahko bolj dražeča za kožo, zaradi česar je priporočljivo spremljanje učinkov na lastni koži in v primeru vnetja kože takoj prenehati z uporabo. Če se odločimo za izmenjevanje izdelkov AHA in BHA, lahko en izdelek uporabljamo en teden in nato z začetkom novega tedna uporabimo drugi izdelek. Možno je tudi dnevno izmenjevanje izdelkov, kjer zjutraj uporabimo eno vrsto kisline, zvečer pa drugo. Tako lahko hkrati preizkusimo še različne vsebnosti kislin, kjer na primer zjutraj uporabimo 1,0 % BHA kisline, zvečer pa zvišamo dozo na 2,0 %.

Kako pogosto uporabljati AHA/BHA kisline?

Nekateri ljudje si lahko naredijo kemični piling vsak dan, drugim je dovolj dvakrat na teden. Ponovno je pomembno to, da poznamo svojo kožo. Če je naša koža bolj občutljiva, je priporočljive redkejše izvajanje pilingov - enkrat do dvakrat na teden bo v tem primeru čisto dovolj.

 

Alternativi: PHA in azelaična kislina

Poleg alfa in beta hidroksi kislin so tu še manj znane polihidroksi kisline (ang. polyhydroxy acids; PHA), ki v osnovi delujejo podobno kot AHA, vendar je koža po njihovi uporabi manj razdražena. PHA pripomorejo k večji hidrataciji kože, zaradi česar so posebej primerne za zelo občutljivo kožo. Pogosto jih najdemo v obliki glukonolaktona (ang. gluconolactone) in laktobionske kisline (ang. lactobionic acid). 

 

Posebna kislina je azelaična kislina (ang. azelaic acid), saj zaradi svojih značilnosti ne sodi v nobeno izmed omenjenih družin hidroksi kislin - proizvajajo jo namreč kvasovke. Azelaična kislina pomaga predvsem pri zmanjšanju rdečice in zdravljenju vnetij kože. Podobno kot ostale kisline pomaga pri čiščenju por, njena največja učinkovitost pa je odpravljanje kakršnih koli rdečih madežev na koži po izbruhu aken. Azelaična kislina sicer ni najbolj primerna izbira za kemični piling, vendar jo z lahkoto kombiniramo z AHA in BHA kislinami.

 

 

Ne pozabi!

Izbira AHA ali BHA kislin je predvsem odvisna od tipa kože in težave, ki jo želimo nasloviti. Torej, ne gre za tekmovanje, katera skupina je boljša, ampak katera skupina kislin najbolje deluje zate! Če so tvoje težave suha koža, sončne pege ali drobne gubice, potem posezi po izdelkih, ki vsebujejo AHA kisline. Družina BHA bo bolj primerna, če imaš mastno kožo, kožo nagnjeno k aknam ali razširjene pore. V primeru kombinacije težav pa bo verjetno izdelek, ki vsebuje AHA in BHA kisline dobra izbira. Poleg tega imej v mislih, da manj je več, predvsem pri začetni uporabi kemičnih pilingov.

 

Ne glede na izbiro kisline pa je ključna uporaba sončne kreme z zaščitnim faktorjem (SPF), posebno po kemičnem pilingu (uporabi AHA ali BHA kislin). Tako se lahko izogneš neprijetnim stranskim učinkov (npr. rdečici), prehitremu staranju ter poškodbi kože zaradi UVA žarkov. 

 

Pri preizkušanju novih sestavin pa moraš venomer opazovati odziv svoje kože. V primeru neprijetnih, vnetnih učinkov, nemudoma prenehaj z uporabo izdelkov in če je potrebno, se posvetuj z zdravnikom. Na dermatologa se obrni tudi v primeru resnejših težav in poškodb kože, saj ti bo lahko s pomočjo strokovnega znanja predpisal primernejše (in močnejše) zdravilo, ki ga lahko dobiš le v lekarni.